sreda, 11. december 2019

Moja prva ''mobilnost''

Bonne journee!


Kot novopečeni učitelj praktičnega pouka na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljublani, ali na kratko, na Bic-u v Lj., sem dobil priložnost, no ja, hmm, sem se javil za spremstvo učencev tretjega letnika, ki so bili izbrani za tako imenovano mobilnost v  Francijo. Točno, za teden, preživeti z njimi v majhnem in luštnem mestecu Le Puy en Velay.
Ok, uvod je sedaj uradno spisan! Vesel. Ok, zdej pa, kot učitelj sem sam ostal z njimi en teden, saj veste, da sem z njimi, da se ne izgubijo, da bo vse ok, da staršev ne bo skrbelo, da bodo v šoli zadovoljni itd...
Še totalno neprespan od prejšnje noči, ker sem vozil iz Sarajeva od polnoči do šestih zjutraj, zato, da bosta otroka lažje prenesla dolgo vožnjo in bosta seveda na poti spala, sta se onadva naspala z ženo vred, in ko smo prišli domov sta magično vstala in seveda ne zaspala nazaj....spal sem cca 3 ure čez dan..toliko sta mi  pustila. No, neprespan sem odšel na pot in pot je trajala jap, zopet celo noč! Tisti, ki potujete veliko, veste kako je spati malo v kombiju, malo  na letalu...
No, tako smo si bili en drugemu spremstvo. Brez težav smo prispeli v Lyon in se namestili  v hotel. Seveda so bili takoj vsi za , da gremo na Paul Bocuse tržnico, kot sem predlagal. Ko smo jo našli, sicer zelo blizu, toda če greš do nje po levi in ne po desni strani, se pot lahko maalce zavleče. Nič hudega, kaj pa je to za nas, ki smo neprespani! Seveda so se nam vsem odprle oči, ko smo stali pred skrbno izbranimi delikatesami. Ko smo se lepo napapcali, no, ja, so se napapcali, so učenci obstali, pravzaprav obsedeli. Konec veselja, inzulin jih je dvignil za par trenutkov, nato pa konec, toliko o preizkušanju delikates na znameniti tržnici!
Gremo v hotel, se dobimo zvečer. Seveda sem zaspal dogovor ob sedmih zvečer,  ko mi ponudiš posteljo po dveh neprespanih nočeh, se je moje telo zlilo s posteljo in ne slišalo budilke, ki je vztrajala do konca.Toda kljub temu smo se dobili, le za kratek čas, malce sem zamudil, in želja je bila, da gremo v center, toda ne dolgo. Po prehojenih nekaj deset metrih smo obstali, nič več, nikamor, spat v hotel.
Naslednje jutro vlak za Le Puy en Velay. Super, sam sem izkoristil priliko ter pred vlakom sam odšel še malo na tržnico, njih sem pustil, da se naspijo.
Vlak je bil super izkušnja, nato smo prestopili na avtobus in po nekaj urah prispeli v Le Puy.
Lepo, sladko mestece.
Namestili smo se v hotel ter si šli ogledat mesto, na kratko, z gospo Nadege.
Naslednji dan sem takoj začel delati, učenci pa so si z gospo Nadege ogledali delavna mesta ter spoznali njihove mentorje.
Drugi dan, po njihovih službah smo se organizirali, skuhali kosilo ter odšli na ogled okoliških znamenitosti. Vrhunsko!
Grad pri gradu! Sam sem navdušenec nad arhitekuro in antropologijo in moram priznati, užival sem, vsak dan!
Vsak dan sem si ogledal nekaj gradov, užival v njihovi kulinariki ter predvsem užival v pogovoru z domačini. Med drugim sem kar skoraj dve uri klepetal z graščakom malega gradu pri reki Loari. Veliko informacij, veliko lokalnih geografskih, folklornih in splošnih informacij, ki jih kar malo preveč za tale blog.
Hvala šoli za to prečudovito izkušnjo.
Kar pa se tiče učencev, ki so ostali tam sami, učenci si skuhajo kosilo sami, so samostojni. Službe so jim všeč, in radi se učijo ter delajo nekaj novega.
Vse je bilo v najlepšem redu, ko sem odšel in verjamem, da je tako tudi ostalo.






Ni komentarjev:

Objava komentarja